Končno so dočakali težko pričakovan podvig na najvišji slovenski vrh Triglav. Lara Mihelič, Eva Robida, Zoja Pipan Fajfar, Vita Režonja, Špela Mušič in Patrik Nusdorfer so pri planinskem krožku vztrajali 8 let in tako dobili priložnost, da skupaj z izurjenimi pohodniki varno stopijo na očaka in postanejo tudi po znanem reklu pravi Slovenci.
V soboto, 24. 8. 2024, so se pod vodstvom vodnika Petra Pojeta in vodnice Branke Rajner ter petih izkušenih planincev odpravili na pot.
Zgodaj zjutraj so se zbrali na avtobusni postaji, kjer jih je pobral kombi in jih odpeljal do izhodišča v dolini Krme. Obuli so se pohodne čevlje, preverili opremo, si oprtali težke nahrbtnike in se napotili proti Triglavskemu domu na Kredarici. Pot je bila dobro označena, a na določenih mestih in izpostavljenih odsekih tehnično zahtevnejša. Prva daljša postojanka je bila pri pastirskem stanu Prgarca, kjer so si vzeli nekaj časa za počitek in osvežitev, nato pa po markirani poti nadaljevali pohod v smeri Kredarice čez Kurico do Konjskega sedla (1782).
Po dobrih sedmih urah hoje so le prišli do koče na Kredarici (2500 m), kjer so se malo odpočili. Že kaj kmalu pa so si nadeli opremo in se začeli vzpenjati proti naši najvišji gori. Preko grebena in Malega Triglava so se povzpeli na sam vrh Triglava, do Aljaževega stolpa. Na vrhu so se fotografirali, opravili tradicionalni krst in uživali v prelepih razgledih drugih slovenskih vrhov (Škrlatica, Rjavina). Po krajšem oddihu so se varno spustili nazaj na Kredarico, kjer so večer zaključili z večerjo in prijetnim druženjem pred spanjem.
Po zgodnjem zajtrku in zadnjem pogledu na Triglav so začeli spust nazaj v dolino Krme. Vreme je bilo odlično, brez oblakov, kar je omogočilo, da so med potjo uživali v čudovitih panoramah in jasnih razgledih na okoliške vrhove. Med spustom so si večkrat vzeli čas za krajše postanke, fotografiranje in občudovanje narave.
V dolino Krme so prispeli v popoldanskih urah, utrujeni, a izjemno zadovoljni z uspešno opravljenim podvigom. Po krajšem počitku in osvežitvi so se s kombijem odpravili nazaj proti Kočevju, polni nepozabnih vtisov in ponosa na skupen dosežek.
Dvodnevni pohod na Triglav bo mladim in predvsem vztrajnim planincem še dolgo ostal v spominu kot nepozabna izkušnja, polna lepih trenutkov, dobrega vzdušja in prijetnega druženja.
Bogati za novo izkušnjo se zahvaljujemo prav vsem, ki so jim to omogočili:
- Planinskemu društvu Kočevje in Občini Kočevje
- Francu Šalamonu, ki je že 45-krat stopil na očaka, Tomažu Špeharju, Tomažu Miheliču, Boštjanu Pipanu in Petru Kolmaniču
- Prevozniku Viliju Ilcu
- OŠ Ob Rinži in Branki Rajner.
Na tej povezavi si lahko ogledate utrinke s pohoda.
Za MOPD Kočevje
Zoja Pipan Fajfar in Branka Rajner
